Jože Plečnik: Plečnikove misli

 

Objavljeno v reviji Sinteza 65,66,67,68 leta 1984, str. 74

 

Dobrega delavca častim vsaj toliko kot velikega gospoda.

Arhitektura se pričenja in konča s kamnom.

Fasada brez dekorja je kot človek, ki se nikdar ne zasmeji.

Jaz verujem v železobeton: za kar je dober, to je za utilitarne arhitekture.

Kadar vidim, da me stvar prime, jo znam.

Svojstvo človekovo je snovanje.

Človek ne vzdrži dolgo v eni obleki, tako je tudi pri konstrukcijah.

Stari Wagner, ki je sam imel dobro podlago iz Italije, Pariza in Berlina, je lahko gledal vse v obilni meri, kakor bi bral časopise. To pa je bilo usodno za vse tiste, ki so delali isto brez vsake solidne podlage.

Včasih delo ne napreduje in ne napreduje; pa naj vas to ne plaši.

V potu svojega obraza si služimo kruh. Pridnost je genij.

Vzemite resno svoje delo. Bodite pridni kot čebele in ne vdajte se pesimizmu. Veselje v srcu je kolosalna sila.

Zdi se mi, da človek, ki ne premišljuje, sploh ne živi. Zato je naše delo v arhitekturi tako težko.

Povem vam, da se pri svojem delu strašno mučim; je pa hkrati to tudi nekaj lepega, ker se človek pri tem očisti.

Večno lepoto iščite z vsemi silami in ogrevajte se na domači zemlji.

Prišli ste na arhitekturo, arhitektura pa je umetnost. Premislite, kam ste prišli!

Vedite pa, da boste napravili nekaj le tedaj, kadar boste delali kot otroci. Ne čakajte pohvale. Jaz sem star in izkušen, govorim vam, kar sem sam doživel.

Poštenost je tudi to, da imate za svoj poklic zadosti znanja in srčne kulture, da ste zmožni vršiti svoj poklic v korist človeštva.

Veste, marsikaj bi bilo na svetu drugače, če ne bi bilo na svetu »britofa«. To je moj zadnji izsledek v filozofiji.

Naš narod živi svobodneje kot marsikateri drugi. Pravi čudež je, da smo se sploh ohranili.

…veliko potrpežljivosti, ponižanja in samozatajevanja je treba pri nas, za to pa ni vsakdo.

Pri nas začenjamo z antiko zato, da ne boste pozneje šli mimo simsa in rekli: to ni nič. Da boste vedeli, da je v tem globok občutek, da so v tem tudi proporcije. Jaz vam ne bom ničesar priporočal, ker ste vi otroci druge dobe, jaz sem pa med onimi, ki izumirajo. Zato delajte, kakor čutite. Vendar pa je moje mnenje, da preveč vsega nikakor ni dobro. In še eno: Lepe stvari ostanejo vedno lepe. 

Veste, z nami je tako: pisatelje, ki jih imam za umetnike, berejo, ko še žive. Po smrti pa jih sunejo v rit in zaženejo v kot, v pozabljenje. Arhitekta pa brcajo vse življenje, po smrti pa občudujejo njegovo delo, seveda, če je kaj dobrega naredil.

Človeška priroda je elastična: sposobna se je tako prenavljati, da današnji človek komaj spozna v sebi še včerajšnjega .

Človeška priroda je simetrična: ona ne ljubi niti nepristranost niti skrajnosti.

Ničesar velikega se ne zgodi brez navdušenja, kar srce spozna za veliko, je veliko. Vzhičenje duše se nikoli ne prevara.

Pretenzija ni nikoli zapisala: kradi! Niti se ni razblinila v nič niti ni uničila suženjstva!

Vsaka nesreča, ki ji nismo klonili, postane naša dobrotnica.

Velikodušna bitja širijo plamen ljubezni po vsej zemlji in dvigajo visoko nad človeštvom prapor dobrote.

Jaz sem v velikem mestu občutil in pretrpel mnogo več kakor drugi ljudje - ker sem tako zelo občutljiv.

Človeško življenje je strašna uganka: človek dela in dela, dasi je prepričan lahko, da s svojim toplim telesom ne bo od dela nikoli nič imel.

Vedno sem opazoval pri velikih ljudeh, kolikor sem imel pač prilike za to, in sicer ne samo pri arhitektih, temveč tudi pri slikarjih, kako se je vsako delo začelo z nejasnostjo, kako se je izcimilo iz te trpljenje in kako se je človek potem, po neki koncentraciji sprostil v tako enostavno formo, da bi človek ne prisodil nobenega truda.

Ako pa danes človek dela, vi ne veste, koliko obupuje, tj. osvobaja.

Ljudstvo samo nima v pogledu arhitekture nikdar kriterija, brez sodbe ln občutka je. - Skratka ne spozna se v njej!

Jaz rad rišem in si kaj izmislim, ko pa je treba imeti z ljudmi opravka, potem pa izgubim veselje do dela.

Ali čutite, kako je tu kamen duha? Kakor da je človek prišel k Michelangelu. Mi pa papir mečkamo. Bog se nas usmili. Javna slava, delo v javnosti, vse to ni nič! Samo pri delu, ko človek občuti za trenutek krila večnosti, dobi nekaj, česar mu ne more vzeti nihče več - zato pa je tudi umetnost tako grozno krasna stvar.

Lepota, to je, kar človek sanja v svoji duši, kar govori v njem, izvršeno delo ni proti temu nič.

Vse je relativno, kar vam tu govorim, izhajajoče iz mene, drugi vam bodo zopet drugače govorili. No, pa saj je prav tako.

Sam človek nima nobene vere in večno se pretepa s samim seboj, devetindevetdesetkrat pade na dan in potrebno je, da vsaj prek padca vzdrži - toliko samo, da si zopet opomore.

Nič ne de, da trpite, dobro znamenje dobrega vina, ki vre. Morebiti je trpljenje najlepše, najresničnejše, najvrednejše, kar je na svetu.

Človek se je vrnil iz tujine domov z glavo polno visokih mislli, pa so mu dali delati greznico in je obtičal ... in tako je bilo povsod z njim. Pa si je rekel: »Molčal bom!« in oženil se je in imel otroke in tako je postal mrtvilo. Ne, ta doba se nikoli več povrniti ne sme!

Nič vam tako ne želim kakor jasno in veselo dušo Rimljani pravijo: kamor ne pride sonce, hodi zdravnik. Tenko vest pa trdno glavo, premišljeno ali naravnost naprej!

Jaz sem po možnosti rad povsod in vselej ljubezniv. Meni dobro de, ako se ne zbada po nepotrebnem v moje rane in ker so drugi tudi vsi polni ran, po čemu bi se obotavljal bliti dobrosrčen, ako nočejo naravnost drugače.

Vedite, da ste zidarji temeljev. Vas bodo prihodnji blagoslavljali ali pa preklinjali. Genij, ah to je pridnost! je rekel Napoleon. Dninarja se priganja - človeka, ki ne ve, kaj početi s svobodo. Vi pa ste cvet naroda, zato ste obdarjeni s svobodo, katero ste dolžni hraniti in ohraniti jo v potu svojega obraza, da ohranite čast, nedolžnost in svobodo mislim.

Notranja noblesa je pogoj zunanje, a kaže se v delu!

Ako ne najdemo v življenju vrat lepote, ne bomo nikoli prestopili praga lepote v večnosti.

Ako vam bo dal kdo delati svinjak - mu ga boste napravili in storilli boste nekaj iz tega. Če bi vam pa hotel dati delati nekdo javno hišo, ga boste odvrnili. ln ko bi vam hotel dati sobo za hišnico v klet, ga boste napotili k drugemu, ki to lahko stori! Tako ljudi vzgajati, to je pravi namen šole tehnike!

Mi (Slovani) imamo lastno originalno moč, vendar bo treba tudi nam še večkrat v Rim ponjo.